gorecwp Zdravniška napaka je ena izmed najobčutljivejših tem na področju medicinskega in
odškodninskega prava. Pacienti zdravstvenemu osebju zaupajo svoje zdravje in življenje, zato
je vsaka strokovna napaka lahko izjemno travmatična – tako fizično kot psihično. Ko pride do
zapletov zaradi nepravilnega ravnanja zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca, se
pogosto pojavi vprašanje: ali gre za zdravniško napako in ali je pacient upravičen do
odškodnine?
V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj je zdravniška napaka, kakšni so pogoji za uveljavljanje
odškodnine ter kako poteka postopek uveljavljanja zahtevka.
Kaj je zdravniška napaka?
Zdravniška napaka je strokovna napaka, ki nastane pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in
odstopa od pravil medicinske stroke (t. i. pravil stroke ali doktrine). Ne gre za vsak zaplet ali
neželen izid zdravljenja, temveč za ravnanje, ki ni v skladu s profesionalnimi standardi.
Pomembno je razlikovati med:
– zapletom pri zdravljenju, ki se lahko zgodi kljub pravilnemu ravnanju,
– zdravniško napako, kjer je bilo ravnanje nepravilno, nestrokovno ali malomarno.
Zdravnik ni odgovoren za vsak neuspeh zdravljenja. Odgovarja pa, kadar ravna v nasprotju s
pravili stroke, opusti dolžno skrbnost ali ne ravna tako, kot bi ravnal povprečno skrben
strokovnjak iste specialnosti v enakih okoliščinah.
Primeri zdravniških napak so lahko:
– napačna ali prepozna diagnoza,
– nepravilno izveden operativni poseg,
– napačno predpisano zdravilo ali odmerek,
– opustitev potrebnih preiskav,
– pomanjkljivo pojasnilo o tveganjih posega (kršitev pojasnilne dolžnosti).
Pogoji za odškodninsko odgovornost
Da bi bil pacient upravičen do odškodnine, morajo biti praviloma izpolnjeni štirje pogoji:
1. protipravno ravnanje (napaka),
2. nastanek škode,
3. vzročna zveza med napako in škodo,
4. krivda (malomarnost ali naklep).
1. Protipravno ravnanje
Protipravnost pomeni, da je zdravstveni delavec ravnal v nasprotju s pravili stroke ali s predpisi.
To se običajno ugotavlja s pomočjo sodnih izvedencev medicinske stroke, ki presojajo, ali je bilo zdravljenje izvedeno v skladu z uveljavljenimi standardi.
2. Nastanek škode
Pacient mora izkazati, da mu je nastala škoda. Ta je lahko:
– materialna škoda (stroški zdravljenja, izguba zaslužka, potni stroški, pomoč tretjih
oseb),
– nematerialna škoda (telesne bolečine, duševne bolečine, strah, zmanjšanje
življenjske aktivnosti, skaženost).
V najhujših primerih, ko pacient umre, lahko odškodnino zahtevajo tudi njegovi svojci.
3. Vzročna zveza
Med zdravniško napako in nastalo škodo mora obstajati neposredna vzročna zveza. To pomeni, da škoda ne bi nastala, če do napake ne bi prišlo. V praksi je ravno dokazovanje vzročne zveze pogosto najzahtevnejši del postopka.
4. Krivda
V večini primerov gre za malomarnost – zdravnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo. V slovenskem pravu velja načelo domnevne krivde, kar pomeni, da mora zdravstvena ustanova
dokazati, da je ravnala pravilno, če pacient dokaže nastanek škode in protipravnost.
Odgovornost zdravstvene ustanove
Pacient praviloma ne toži neposredno zdravnika, temveč zdravstveni zavod (bolnišnico, zdravstveni dom ali zasebno kliniko). Delodajalec odgovarja za škodo, ki jo povzroči njegov
zaposleni pri delu ali v zvezi z delom.
To pomeni, da je zdravstvena ustanova dolžna povrniti škodo, nato pa lahko morebitno regresno zahteva povračilo od zaposlenega, če je ta ravnal namenoma ali iz hude
malomarnosti.
Kršitev pojasnilne dolžnosti
Posebna oblika zdravniške napake je kršitev pojasnilne dolžnosti. Zdravnik mora pacienta pred posegom jasno in razumljivo seznaniti z:
– naravo posega,
– tveganji in možnimi zapleti,
– alternativnimi načini zdravljenja,
– posledicami, če se za poseg ne odloči.
Če pacient ni bil ustrezno informiran in zaradi tega ni mogel dati veljavnega soglasja, lahko uveljavlja odškodnino, tudi če je bil poseg sicer strokovno izveden.
Kako poteka uveljavljanje odškodnine?
1. Zbiranje dokumentacije
Prvi korak je pridobitev celotne medicinske dokumentacije. Pacient ima pravico do vpogleda in kopij svoje zdravstvene dokumentacije.
2. Strokovno mnenje
V večini primerov je smiselno pridobiti strokovno mnenje neodvisnega medicinskega strokovnjaka, ki oceni, ali je prišlo do odstopanja od pravil stroke.
3. Izvensodna poravnava
Veliko primerov se zaključi z izvensodno poravnavo z zavarovalnico zdravstvene ustanove. Ta lahko po preučitvi primera ponudi odškodnino.
Prednost poravnave je hitrejši postopek in nižji stroški, vendar mora biti ponujena odškodnina pravična in primerna glede na obseg škode.
4. Sodni postopek
Če do dogovora ne pride, lahko pacient vloži tožbo na pristojno sodišče. Sodni postopki v primerih zdravniških napak so pogosto dolgotrajni in zahtevni, saj vključujejo izvedence različnih medicinskih specialnosti.
Sodišče na podlagi dokazov in izvedenskih mnenj odloči o obstoju odgovornosti ter višini odškodnine.
Zastaranje zahtevka
Odškodninski zahtevek zastara v treh letih od dneva, ko je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja.
V vsakem primeru pa zahtevek zastara v petih letih od nastanka škode. Pri škodi, ki nastaja postopoma ali se pokaže kasneje, je pomembno pravočasno pravno
svetovanje, saj lahko nepravočasno ukrepanje pomeni izgubo pravice do odškodnine.
Višina odškodnine
Višina odškodnine je odvisna od:
– intenzivnosti in trajanja bolečin,
– trajnih posledic,
– starosti oškodovanca,
– vpliva na njegovo življenje in delo,
– obsega materialne škode.
Sodišča pri odmeri nematerialne škode upoštevajo sodno prakso in načelo pravične denarne odškodnine.
Psihološki vidik zdravniških napak
Zdravniška napaka ne povzroči le telesnih posledic, temveč pogosto tudi močan psihološki stres.
Pacienti lahko izgubijo zaupanje v zdravstveni sistem, trpijo zaradi strahu, tesnobe ali depresije.
Tudi ti vidiki se upoštevajo pri presoji nematerialne škode.
Zaključek
Zdravniška napaka je pravno in strokovno zahteven pojem, ki zahteva natančno presojo vsakega posameznega primera.
Ne vsak neuspešen izid zdravljenja pomeni odgovornost zdravnika.
Kadar pa pride do odstopanja od pravil stroke in zaradi tega nastane škoda, je pacient upravičen do odškodnine.
Ključno je pravočasno ukrepanje, pridobitev ustrezne dokumentacije in strokovna pravna pomoč.
Postopki so lahko dolgotrajni, vendar so pomembni tako z vidika pravičnega zadoščenja posamezniku kot tudi z vidika zagotavljanja višjih standardov zdravstvene oskrbe.
Odgovornost za zdravniške napake ni namenjena kaznovanju, temveč varstvu pacientovih pravic ter spodbujanju strokovnega, varnega in odgovornega izvajanja zdravstvene dejavnosti.
